Kaj je umetna inteligenca AI in kje se jo uporablja
datum objave: 22.10.2026
V tej objavi bomo govorili o tem, kaj je umetna inteligenca AI oziroma kaj je Artificial Intelligence. Gre za računalniško področje, ki omogoča inteligentnim sistemom, da nam s pomočjo lastnega razuma olajšajo življenje. V področje umetne inteligence spadajo strojno učenje, računalniški vid in nekatere druge možnosti.
Za današnji čas lahko rečemo, da se AI tehnologija pojavlja v številnih panogah. Do tega je sicer že prišlo v petdesetih in šestesetih letih prejšnjega stoletja. Sedaj se je AI tehnologija uveljavila zaradi veliko zmogljivejših računalnikov, ki lahko hitro obdelajo velike količine podatkov.
Kaj je umetna inteligenca AI oziroma UI
Če se vprašamo, kaj je umetna inteligenca AI, je odgovor naslednji. To je tehnologija, ki se nanaša na stroje ali računalniške sisteme. Ti opravljajo naloge, kot bi jih s svojo inteligenco opravljal človek. Gre za razumevanje jezika, prepoznavanje slik, na podlagi izkušenj pa se lahko sprejemajo določene odločitve.
Umetna inteligenca se uveljavlja vsepovsod, tako da ne moremo govoriti o neki tehnologiji prihodnosti. Namenjena je lahko eni vrsti opravil, kot je na primer prepoznavanje fotografij ali priporočanje filmov.
Širše uporabni pa so zmogljivejši modeli umetne inteligence. Te lahko razumemo kot digitalne možgane, ki delujejo na podlagi zelo velikih količin podatkov. Taki modeli delujejo po svojih algoritmih, da lahko prepoznajo vzorce in podajajo ustrezno vsebino.
Zgodovina umetne inteligence
Leta 1956 je Alan Turing na konferenci v Darthmouthu prvič omenil pojem umetne inteligence AI, ki je s tem postala samostojno tehnološko področje.
70. in 80. leta 20. stoletja so prvi sistemi že posnemali človeško odločanje in sicer v medicini ter inženirstvu. Ker pa so bili za realizacijo potrebni visoki finančni vložki, se je razvoj umetne inteligence za krajši čas nekoliko upočasnil.
Leta 1979 je IBM-ov računalnik Deep Blue premagal svetovnega šahovskega prvaka. S tem je dokazal, da lahko računalnik v zelo zapletenih igrah premaga človeka.
V letih 2010 do 2020 so bili računalniki že tako zmogljivi, da so globoko učenje in nevronske mreže že omogočale prepoznavanje slik, obdelovale govor in prevajale jezike. S tem je dobila umetna inteligenca vsakdanjo uporabo za običajne ljudi.
Leta 2020 do 2030: Moč generativne umetne inteligence se z najnovejšimi raziskavami stalno povečuje, njen najprepoznavnejši predstavnik pa je ChatGPT. Umetna inteligenca se s tem vključuje tako v razna orodja in delovna okolja kot tudi v vsakdanje življenje.
Osnovne veje umetne inteligence
Izraz Umetna inteligenca AI bomo razumeli, če si predstavljamo, da je razdeljena na več področij, vsako od njih pa opravlja določeno nalogo. Tako se eno ukvarja z branjem in uporabo podatkov, drugo z razumevanjem drugega jezika, medtem ko npr. tretje predstavlja prikaz vidljivih vsebin.
Ključna področja umetne intelligence so naslednja:
Strojno učenje
Upravlja najpomembnejše delo umetne inteligence, saj se računalnik uči iz podatkov. Lepa primera sta odkrivanje goljufij in napovedovanje dogodkov.
Obdelava strojnega jezika NLP (Natural Language Processing) je v pomoč umetni inteligenci, da razume človeški jezik in se zna nanj odzvati. To velja za izgovorjavo ali pisane odgovore. Slednje je zelo uporabljeno v portalih, ki so namenjeni klepetu. Poznamo klepetalne robote oziroma glasovne asistente, kot sta Siri ali Alexa.
Generativna umetna inteligenca pomaga, da računalnik ustvarja nove vsebine, kar velja za besedilo, slike, glasbo in celo za računalniško kodo.
Umetna inteligenca se uporablja tudi v robotiki, pri kateri je računalnik povezan s strojem ali ustrezno napravo. Roboti lahko zaznavajo okolico, se premikajo in opravljajo naloge, kot da bi bili v resničnem svetu. Tak primer so skladišča, v katerih robot sortira pakete. Tudi v gospodinjstvu in operacijskih dvoranah je uporaba robotov že zelo razširjena.
Uporaba posameznih vej umetne intelligence
V nadaljevanju se lahko seznanite z nekoliko bolje opisanimi vejami umetne intelligence. Pojasnili bomo, kako vsako od navedenih področij deluje, poleg tega pa še, kje jih v resničnem življenju lahko srečamo.
Strojno učenje
S pomočjo strojnega učenja se gradijo sistemi, ki se znajo učiti iz raznih podatkov in na njihovi podlagi sprejeti odločitve, za katere jih človek ni programiral. Z drugimi besedami se zna stroj, ki ga upravlja umetna inteligenca, sam odločiti, kaj bo naredil, če bo iz okolice dobil določene podatke.
Zanimiv primer je poslušanje glasbe. Ko poslušamo neko skladbo, jo računalnik preuči in nam ponudi seznam skladb, ki so podobnega žanra, kot je predvajana. Tako lahko pridemo do seznama, v katerem je glasba, ki bi nas lahko zanimala, čeprav zanjo nismo še nikoli slišali.
Računalniški vid
Računalniki, ki jih poganja umetna inteligenca, imajo svoj vid. Z njim lahko prepoznavajo slike in videoposnetke. Primera takega vida sta Ultralytics in YOLO11, s pomočjo katerih prepoznava računalnik predmete in ljudi.
Zelo razširjena uporaba računalniškega vida je v samovozečih avtomobilih, pa tudi v varnostnih kamerah. S pomočjo računalniškega vida lahko naprava iz zraka nadzira gibanje ogroženih živali v divjini.
Uporaba naravnega jezika
Uporaba naravnega jezika
V umetni inteligenci je področje naravnega jezika NLP namenjeno le eni vrsti obdelave podatkov. Gre namreč za razumevanje človeškega jezika tako v pisni kot tudi govorni obliki. Računalnik prebere besedilo, ga analizira in se odzove na naraven način.
Na opisanem načinu delujeta orodji oziroma glasovna pomočnika Siri in Alexa. Uporablja se tudi v klepetalnih robotih, v raznih filtrih za e-pošto, prevajanju jezikov in aplikacijah za učenje jezikov. Primer slednjih je priljubljena aplikacija Duolingo.
S pomočjo NLP je učenje jezikov bolj privlačno, saj pomaga ljudem s pomočjo umetne inteligence, da komunicirajo z računalniško napravo učinkoviteje.
Korak naprej z generativno umetno inteligenco
Doslej smo se soočili z načini, ko so posamezni deli umetne inteligence samo analizirali določene podatke (branje besedila, analiziranje slik, …). Generativna umetna inteligenca pa se sama uči iz velikega nabora podatkov. Na podlagi tega se zna odločiti, kako bo reagirala na postavljeno vprašanje.
Med primeri generativne umetne inteligence je najbolj razširjena uporaba orodja ChatGPT, ki zna pisati celotne članke, odgovarja na zastavljena vprašanja ali pa vodi z ljudmi naravne pogovore. ChatGPT pa ni edino AI orodje za tovrstne dejavnosti, saj obstaja še precej drugih.
Generativna umetna inteligenca je zelo razširjena tudi v raznih zabavah ali pri izvajanju računalniških iger. V zadnjem primeru nastopajo dinamične zgodbe in dialogi, ki se odvijajo v realnem času. Tudi to nalogo opravlja generativna umetna inteligenca.
Zanimivi so tudi primeri v filmski industriji, kjer lahko pomagajo ustvarjalcem, da napišejo scenarij ali ustvarjajo filmsko glasbo s pomočjo umetne inteligence.
Pri omembi robotike najprej pomislimo na stroje, ki so podobni človeku in se tako tudi obnašajo. V resnici pa se roboti uporabljajo predvsem dela, ki so potrebna na določenem mestu v industriji. Pri robotih sta povezana tako programska oprema kot tudi mehanika, ki je potrebna za opravljanje nalog. Roboti uporabljajo tudi računalniški vid in strojno učenje.
Etični pomisleki glede umetne inteligence
V letih, ko so izdelali prve naprave, ki jih je poganjala umetna inteligenca, je nad njo vladalo veliko navdušenje, kasneje pa so se pojavili pomisleki o njeni etiki. Povsem razumljivo je, da so ljudje nad njeno uporabo zaskrbljeni, saj bodo prav zaradi nje mnogi izgubili svoje zaposlitve.
Ker se AI tehnologija uči iz primerov, ki so se zgodili v realnem življenju, se lahko pojavijo neželene napake. Te so lahko usodne zlasti v sodstvu in zaposlovanju novih kadrov. Zaskrbljenost ljudi je razumljiva tudi zaradi izvajanja nalog, ki se v določenih primerih ne ravnajo po željah razvijalcev.
Ker se razvoja umetne inteligence ne da ustaviti, bo potrebno, da bodo odgovorni ljudje zahtevali od naprav, da bodo delovale odgovorno, pošteno in v skladu s predpisi. Da bo do tega prišlo, je nujno sodelovanje vlad z razvijalci umetne inteligence.
Kje smo in kaj nas še čaka
Umetna inteligenca je že zelo razširjena na številnih področjih življenja. To velja zlasti za industrijo in kmetijstvo, saj v teh panogah prispeva do večje proizvodnje in lažjih vsakodnevnih opravil.
Če bo šel razvoj v dosedanji smeri, bo prišlo do AI strojev, ki se bodo učili in razmišljali bolje kot ljudje. Ob tem lahko samo upamo, da bodo nove naprave delovale etično in da zaradi borbe po zaslužku ne bodo ogrožale zaposlenosti svetovnega prebivalstva.
Spletni studio G-SOFT
Britof 231d, 4000 Kranj
051 - 212 886
info@g-soft.si
