Kaj je generativna umetna inteligenca AI
datum objave: 04.11.2026
V zadnjih letih smo prišli do stopnje, da se je generativna umetna inteligenca oziroma Generative AI že dobro uveljavila v vsakdanjem življenju. S pojavom klepetalnih naprav, med katerimi igra najvidnejšo vlogo ChatGPT, je postala tudi zelo priljubljena. Pogosto se uporablja tudi orodje DALL-E 3 in sicer za ustvarjanje slik.
Medtem ko je tradicionalna umetna inteligenca AI, s katero smo se spoznali že v prejšnji objavi, olajšala marsikatero opravilo, je nova tehnologija stopila korak naprej. Tako ima sedaj tudi ustvarjalni potencial umetne inteligence. Predvsem se to vidi v poslovnem svetu, pa tudi na drugih področjih je vse bolj prisotna.
Kaj je generativna umetna inteligenca AI
To je računalniško področje oziroma tehnologija, ki temelji na globokem učenju. Računalnik se uči na podlagi velike količine podatkov, da se lahko ustrezno odzove na zastavljena vprašanja. Generativna umetna inteligenca se tako odzove na način, ki je podoben človeškemu, le da to naredi veliko hitreje.
Kako deluje generativna umetna inteligenca
Ta tehnologija deluje s pomočjo strojnega učenja (Machine Learning). Računalnik se uči iz širokega nabora podatkov, ki jih dobi iz okolice. Iz njih ustvari nov model, na podlagi katerega lahko odgovori tistemu, ki je izpostavil določeno vprašanje ali temo. Gre namreč za arhitekturo na področju umetne inteligence GAN (Generative Adversarial Network), s pomočjo katere se ustvarjajo odgovori v obliki besedil, slik ali zvokov.
Generativne nasprotniške mreže GAN
Gre za dva ločena modela in sicer iz generatorja in diskriminatorja. Generator dobiva določene podatke iz okolice AI naprave. Na podlagi vhodnih podatkov poizkuša ustvariti ponarejene podatke, ki naj bi bili podobni vhodnim torej originalnim.
Nato nastopi diskriminator, ki ugotavlja razliko med originalom in ponaredkom. Če ugotovi preveliko odstopanje, vrne ponarejeno sliko generatorju, ki poizkuša ponaredek popraviti. Nov izdelek spet dobi v roke diskriminator, ki ga lahko ponovno vrne, če pa je z izdelkom zadovoljen, ga označi kot sprejemljivega.
Poznavanje nadaljnjih postopkov je preveč zapleteno, da bi ga opisali v tej objavi. Za sedaj se nam zdi povsem dovolj, da smo razložili, kako generativna AI ustvari dober odgovor in ga vrne tistemu, ki postavi računalniku določeno vprašanje.
Vrste izhodnih podatkov
Vhodni podatki računalnika, ki ga poganja generativna AI, so lahko besedila, slike, video posnetki, zvok ali programska koda. Na njihovi podlagi ustvari odgovor v eni od omenjenih oblik. Na željo uporabnika lahko iz besedil ustvari ustrezne slike, slike pretvori v glasbo, videoposnetke, ali pa videoposnetke v besedilo.
Besedila so najpomembnejši del umetne inteligence. Pri tem se srečamo z velikimi jezikovnimi modeli LLM, ki se uporabljajo za pisanje člankov, prevajanje in še nekaterih opravil.
Na področje umetne inteligence spadajo tudi zvok, glasba in govor. Najbolj priljubljeni del umetne inteligence pa je področje slik in video posnetkov. Tako lahko umetna inteligenca ustvari 3D slike za video igre, logotipe, avatarje in druge grafike.
Prednosti generativne umetne inteligence
Pri ustvarjanju določenega članka, ko še nimamo ideje, o čem bi pisali, nam lahko pomaga umetna inteligenca. AI je uporabna tudi za klepetalnike, da se lažje odzivamo potencialnim strankam.
Generativna umetna inteligenca je tudi v pomoč znanstvenikom s področja medicine. Posebej pa lahko zelo hitro sestavi kvaliteten odgovor, kadar AI računalniku postavimo neko vprašanje.
Slabosti generativne umetne inteligence
Če dobi umetna inteligenca podatke, ki niso verodostojni, do originalnih pa nima dostopa, lahko poda v odgovor informacije, ki zavajajo. Take netočne odgovore se označuje kot halucinacije.
Če AI uporabi podatke, ki so ji na voljo, so pa neaktualni, lahko ustvari napačne odgovore.
Kadar je nekdo brez dovoljenja avtorja objavil na spletu neko vsebino, ki predstavlja intelektualno lastnino, jo lahko uporabi generativna AI. Ko se odzove na neko zastavljeno vprašanje, predstavlja tudi odgovor zlorabo, saj gre za plagiat avtorskega dela.
Če nekdo zlonamerno napade generativni model umetne inteligence, lahko ta poda informacije, ki so neuporabne ali celo nevarne za druge uporabnike.
Uporaba generativne umetne inteligence
Modeli generativne umetne inteligence znajo ustvariti različne vsebine, ki jih lahko uporabijo razni ustvarjalci umetnosti. Pri tem imamo v mislih vsebine, ki jih lahko uporabijo pisatelji in pesniki, komponisti, likovni umetniki in še nekateri drugi ustvarjalci.
Izdelovalci animacij uporabljajo generativno inteligenco za doseganje posebnih učinkov, da postanejo igrice bolj resnične. Ta del generativne AI uporabljajo za svoje delo tudi ustvarjalci filmov.
Znanstvene raziskave v medicini uporabljajo generativno umetno inteligenco za analiziranje raznih bolezni, iskanje ustreznih zdravil in še nekatere druge segmente te veje znanosti.
V primerih, ko ima model generativne AI majhen nabor podatkov, ki jih uporablja za svoje učenje, ga lahko algoritmi strojnega učenja razširijo z novimi podatki.
Generativna umetna inteligenca je sposobna s pomočjo simulacij napovedati razne pojave. Rezultati so dobrodošli pri napovedovanju vremena, gibanja delnic v finančnem svetu, bolezni in še nekaterih drugih vejah življenja.
Uporabnost generativne AI je prisotna tudi pri razvoju programske opreme oziroma softvera. Tako pomaga pri načrtovanju organizacije programskega paketa računalniške naprave, pri pisanju posameznih delov programske kode in njenem testiranju, razvijalcem pa predlaga tudi najboljše rešitve.
Kratka zgodovina in prihodnost generativne AI
Začetki umetne inteligence segajo že v 60. leta prejšnjega stoletja, pred leti pa je prišlo do njene nadgradnje, saj je AI postala generativna. To pomeni, da se sama uči iz podatkov, ki jih dobi s svetovnega spleta, uporablja pa jih za kreiranje kvalitetnih odgovorov na zastavljena vprašanja.
Generativna umetna inteligenca zna prepoznavati govor, obdeluje tudi slike in naravni jezik (NLP). S pomočjo strojnega učenja zna ustvariti izvirne slike, razne video posnetke in zvoke. Danes se uporablja na področju umetnosti, največ prav v filmski industriji.
Ker je razvoj generativne umetne inteligence tako intenziven, je težko napovedati, do kod bo ta veja znanosti segla in kdaj bo do tam prišla. Nad tem so mnogi navdušeni, medtem ko se drugi bojijo, da bo generativna umetna inteligenca uničila številna delovna mesta ljudi in nas pripeljala do točke propada človeštva.
Spletni studio G-SOFT
Britof 231d, 4000 Kranj
051 - 212 886
info@g-soft.si
